ponedeljek, 31. marec 2008

Pokhara




Drugo najvecje mesto Nepala-Pokhara, lezi ob jezeru Phewa Lake, v ozadju katerega je viden cudovit razgled nad pogorjem Annapurna. Vtis mesta je enako kot v Kathmandu-ju srednjeveski, saj zaradi Boude (vsakodnevni 8-urni izmenicni izklop elektricnega toka), trenutno sedim ob sveci in pisem tale prispevek. Mesto kot tako je umazano, prasno in sele v razvoju turizma, nekaksna druga Kuba, kjer za tujca veljajo vse druge cene, veliko drazje kot za domacine. Po vrnitni iz mrzlega pogorja Annapurna mi tukajsna klima ustreza, da se spocijem in napolnim baterije, predno se odpravim proti jugo Nepala v mesto Lumbini.

Annapurna base camp




Vzpon proti baznemu taboru Annapurna, sva zacela v nepalski vasici Ghorepani, od koder naju je tridnevno vzpenjanje vodilo cez nepalske visokogorske predele (Tadopani, Ghondrung) vse do Chomrong-a, kjer naju je cetrti dan na poti do baznega tabora zajel pravi snezni vihar. Po petih urah naporne hoje, ko so bila najina lica ze dobro prezebla, sva pred temo prispela v Annapurna base camp (4130m), od koder sem naslednje jutro bil prica fantasticnemu razgledu nad goro Annapurna I, katere visina sega vse tja do 8091 metrov. Statistika 10-dnevnega trekkinga po pogorju Annapurna je :

1.)prehodenih priblizno 150 kilometrov
2.)popolnoma uniceni sportni copati
3.)najcenejse spanje 0,5 eura
4.)najcenejsi obrok 0,3 eura
5.)priblizno 15 krat je bil za obrok pripravljen Dhal Bat
6.)za priblizno 2-3 kilograme sem lazji.

Skratka potovanje za zivce, duso in telo !

nedelja, 23. marec 2008

Iskanje Jetija v pogorju Annapurna




Jeti je ena tistih prijaznih posasti, za katero nihce zagotovo ne ve, ali obstaja ali ne. Edinega posnetka iz leta 1967 se vedno niso zavrgli. V Himalaji so Jetija veckrat videli v okolici najvisje gore sveta, pa tudi v okolici pogorja Annapurna. Kljub temu, da se hrani z jaki, velja za prijazno bitje. V upanju, da ga srecam in povabim na obisk v Slovenijo, sem v druzbi sherpe Lakpa izvedel cudovit 10-dnevni trekking po pogorju Annapurna. Od srednjeveskega Beni-na naju je pot vodila ob reki Kaligandaki skozi nepalske gorske vasice (Tatopani, Ghasa, Kalopani, Marpha), vse do visokogorskega Jomson-na, kjer sva z 125 kubicnim Palsear-om prevozila dobrsen del pogorja vse do tibetanskega Muktinath-a. Prespala sva v pristni mrzli tibetanski hisi, kjer smo se zvecer greli ob ognju z tradicionalnim nepalskim zganjem - Roxi.

sobota, 22. marec 2008

Swayambhunath




Na samotnem hribu blizu Kathmandu-ja je postavljen zelo star budisticni tempelj Swayambhunath, z vrha katerega se razprostira cudovit razgled nad celotno kathmandujsko dolino. Ogromna polobla, znacilna za nepalske stupe s pozlacenim stolpom, od koder prodorne Budine oci nadzorujejo vse stiri strani sveta, naredi na obiskovalca mocan vtis. V sedmem stoletju zgrajeno budisticno stupo, ki je trenutno pod zascito UNESCO World Heritage Site-a, imenujejo tudi opicji tempelj, saj v okolici templja zivi tudi ogromno opic. Razgled, ki ti ga ponuja Swayambhunath nad celotno kathmandujsko dolino, je ob plapolanju stevilnih molilnih zastavic in budisticni glasbi pravi spiritualizem, pravi balzam za duso, ki se tako ekstremnega ateista popelje vse tja do nirvane, do tocke, ki bi naj vsakemu budistu pomenila raj.

petek, 21. marec 2008

Pashupathinath




Vzhodno od Kathmanduja lezi Pashupathinath, sveto mesto nepalskih hindujcev, ki pomeni za dezelo tisto, kar Varanasi pomeni za Indijo. Na obali reke Bagmati je verski center z najsvetejsim templjem Sive Pashupati, kjer Nepalci sezigajo svoje umrle. Tukaj sem bil prica kremiranju umrlih, katerih pepel pogrebni mojster pomete v sveto reko Bagmati, ki se izliva v se svetejsi Ganges. Cuden obcutek, ko vidis kako umrlega skurijo na glavnem trgu in kako svojci tiho sedijo okrog gorisca. Znotraj templja Pashupathinath zivi tudi ogromno najvecjih mislecev tega sveta-sadujev, ki navadnim smrtnikom dajejo zivljenska priporocila. Saduji oziroma sveti mozje, so osebe brez druzine, sorodnikov in prijateljev, brez doma in dohodkov, zato zivijo v pretezni meri od usmiljenja drugih. Njihov delovni dan zgleda takole : sedijo, kadijo travo, meditirajo, pozirajo in ne delajo nic drugega. Vsi imajo dolge lase spletene v drede, obleceni pa so v rdece, oranzne ali rumene halje in so zagotovo ena najvecjih atrakcij Kathmanduja. Imel sem sreco, da mi je uspelo videti saduja z najdaljsimi lasmi na svetu in modela, ki s svojim ticem dvigne kar 30 kilogramov skalovja. Skratka noro !

sreda, 19. marec 2008

Bodnath stupa




Z lokalnim miniaturnim taksijem sem se odpeljal do prve budisticne stupe, imenovane Bodnath stupa, ki je najvecja budisticna stupa in nekaksno srce budizma v Nepalu. Sama stupa se nahaja pet kilometrov izven centra, v okolici katere zivi ogromno Tibetancev, ki zivijo zelo asketsko zivljenje in so v pretezni meri odvisni od donacij in usmiljenja drugih privrzencev budizma. Stupa je zaprta, gomilasta stavba, ki naj bi vsebovala Budove posmrtne ostanke ali prepise njegovih naukov. Vstop na prizorisce budisticne stupe je vstop v raj, vse je zelo umirjeno in ko vstopis zagledas res ogromno stupo in vse okrog nje molilne zastavice, ki plapolajo v vetru in vsemu dodajo se lepsi spokojni car. Takoj ob vstopu se obvezno podas na levo stran (tibetanci oz. budisti grejo vedno v to smer), kjer se v spodnjem predelu stupe nahajajo molilni mlincki, katere obracas in na tak nacin molis. Vseh lukenj okrog stupe je 147 in v vsaki luknji je 4 ali 5 molilnih mlinckov. Religija, ki mi je cedalje bolj vsec !

torek, 18. marec 2008

Kathmandu




Po petih urah letenja sem v pozni nocni uri prispel v prestolnico Nepala-Kathmandu, kjer me je prijatelj Kiran Shresta gostoljubno sprejel med svojo druzino. Zivim v predelu Bouddha Jorpati, ki se nahaja izven turisticnega glavnega geta Thamel, v pristni stiri-nadstropni nepalski hisi s cudovitim razgledom nad celotno prestolnico, v letu 2046 po nepalskem koledarju. Kathmandu- muzej na prostem, z vsemi svojimi templji, saduji, budisticnimi stupami in burnim nocnim zivljenjem, upraviceno velja za eno najlepsih mest na svetu. Je glavno mesto edine hindujske kraljevine na svetu, kjer se med skrivnostnimi hodniki ter prostranimi trgi slikovito odraza hindujska in tibetanska kultura in kjer znacilna nevarska arhitektura, prometni kaos, luknjasta in prasna cesta, smog iz bliznjih ulic ter odstekana lokalna scena z najvecjimi misleci tega sveta na celu (saduji), predstavlja pravo potovanje nazaj v preteklost. Na znameniti ulici Freak street, kjer je v sedemdesetih cvetelo gibanje hipijev, je se danes vidna mocna hipijevska kultura, zato vsepovsod na ulicah Kathmanduja z lahkoto dobis opojne substance kot so marihuana in hasis. Ob vsem tem ne manjka bizarnih dogodivscin, kot je nocna voznja z riksami, tiscanje v miniaturnih taksijih ter neskoncno iskanje bancnih avtomatov. Lep pozdrav iz Kathmanduja, kjer je trenutno Holi festival !

nedelja, 16. marec 2008

暫別香港





Jutri poletim z Royal Nepal Airlines v carobni Kathmandu, kjer me pricakuje nepalski prijatelj Kiran Shrestha, zato sem danes izkoristil se zadnji dan za potepanje po mogocnih ulicah Hong Kong-a, mesta, ki ga s tezavo zapuscam, vendar z mislijo, da se v bliznji prihodnosti zagotovo vrnem nazaj v mozaik konfucionistov, taoistov, budistov, hindujcev, muslimanov, in dzainistov. V zibelko bogate zgodovine in tisocletne tradicije, ki jo spremlja sodobni fenomen milijonskih metropol, rastoce ekonomije in globalizacijska velesila prihodnosti. Konglomerat obicajev, navad, vrednot, idej in nacinov zivljenja, ki ga dopolnjuje kaoticna zmesnjava ozkih ulic, barvitih bazarjev, pisanih mnozic, hrupnega prometa, meditacije in duhovnosti. Mesto barv, okusov, in vonjev, ki pretrese vse cute. Cudez, ki popotnika navdihuje in spravlja na rob pameti, in nikogar ne pusti ravnodusnega. Ja, to je Hong Kong !

sobota, 15. marec 2008

女人街和廟街




Zadnji vikend, predno odletim v odstekani Kathmandu, sem izkoristil za druzenje z tukajsnimi prijatelji, s katerimi smo v Mong Kok-u odigrali zakljucni slovensko-azijski turnir. Zmaga gre presenetljivo v Slovenijo, jaz pa naprej v Nepal, zato smo si v Temple Street-u, kjer se zanimivo mesa turisticna in lokalna scena, privoscili se zadnjo skupno vecerjo na prizoriscu prijetnega nocnega bazarja. Tukaj se je zelo enostavo prepustiti toku ulice, ki te popelje med neskoncne stojnice in kjerkoli po svetu ze hodis, je nocni bazar tisti, kjer jezik ne pozna meja. Pravi uzitek se je zapoditi med stojnice in poskusati slastne, nam popolnoma neznane eksoticne jedi, kot so : egg waffle, egg tart, deep fried tofu, curry fish ball, spiced salt squid, fish meat, deep fried oyster cake, shark's fin soup...itd. Skratka gurmanska festa v pravi azijski zasedbi, ki se je zavlekla pozno v noc.

sreda, 12. marec 2008

南丫島




Lamma Island (南丫島), poznan tudi pod imenom Pok Liu Chau (博寮洲), je tretji najvecji otok v Hong Kong-u, ki lezi jugozahodno od betonske dzungle imenovane Hong Kong Island in kjer na povrsini 13.55 kvadratnih kilometrov zivi 6000 ljudi. Lamma Island je pravo nasprotje Hong Kong otocja in Kowloon-a, izrazito mirno otocje z sorazmerno bogatim naravnim okoljem predstavlja pravo alternativo nesmiselni predstavi cirkusa, ki se vsak dan odvija na otocju Hong Kong. Visina zgradb na otoku je limitirana in tukaj ni cest niti avtomobilov tako, da je edina opcija za ogled otoka kolo ali trekking cevlji, kar ob lepem vremenu na relaciji Sok Kwu Wan - Yung Shue Wan lahko izgleda kot cudovit izlet. Na celotnem otoku je mogoce videti t.i. Tin Hau templje, saj je Tin Hau po kitajskem verovanju bog morja in ribicev, ki tukaj zivijo, katere naj bi po njihovem prepricanju varoval ter jim zmeraj zagotavljal lepo vreme in polne mreze. No meni je zagotovil vsaj odlicno vreme in s tem cudovit nedeljski izlet.

sreda, 05. marec 2008

慶祝琪琪生日之燒烤派對




Trije tedni so ze minili odkar sem prisel v Hong Kong in se sedaj dobro pomnim, kako mi tisto torkovo jutro niti malo ni bilo jasno kaj se tukaj v Hong Kong-u dogaja. Ceprav bi po mojem planu ze moral biti nekje v Pokhari v Nepalu, sem se zmeraj tukaj v Hong Kong-u, kjer me obdaja cudovita druzba in kjer mi 24-urni tempo zivljenja kar precej krade spanec. Med delovnim tednom in vikendom se sedaj nisem opazil nobene razlike, vse se mi namrec zdi enako, tako hitro. Skoraj vsak dan ljudje na ulicah v vrsti cakajo da dobijo sedez v restavraciji, natakar te obicajno postreze ne da bi te pogledal v oci saj nima casa, skoraj vsaka trgovina je nabito polna zaradi cesar se moram neprestano prerivati med mnozico ljudi in celo v nedeljo zvecer te podzemna zeleznica zaradi nepopisne gnece spomni, da si v Hong Kong-u. Ja to je Hong Kong - mesto, ki mi je izredno vsec in kjer se pocutim ze kar domace :-).