sreda, 26. november 2014

Göreme

V Göreme - muzej na prostem, ki je hkrati tudi mesto sem prispel z lokalnim avtobusom iz bližnjega mesta Nevsehir, kamor sem v zgodnjih jutranjih urah priletel iz Istanbula. Göreme je izhodišče za raziskovanje Kapadokije, ki jo je Unesco kot enega najpomembnejših spomenikov človeštva uvrstil na listo zaščitene svetovne dediščine. Pokrajina Kapadokija slovi po fantastičnih tvorbah stožčaste oblike. Pravljične oblike dimnikov, stebričkov in klobukov v različnih barvah so nastale iz snovi, ki so jih pred milijoni let izbruhnili vulkani, nato pa so jih vremenske sile skozi čas preoblikovale. V te stožce so si nekoč prebivalci pokrajine Kapadokija izdolbli slikovita bivališča, trgovine in cerkve in še danes nekatere družine prebivajo v njih. Pokrajina je zares neverjetna, saj so prebivališča izklesana tudi v skale in pobočja hribov. V stilu pokrajine sem se namestil v enem izmed »jamskih hotelov«, ki so vklesani v pečine pobočja hribov, ki obdajajo mesto Göreme, nato pa sem se peš podal v neverjetne doline Kapadokije, kjer je površje pokrajine tako zelo drugačno, da se z misli zlahka preseliš na drug planet. Prehodil sem dolino Devrent s kamnitimi dimniki, dolino Cavusin z opuščenimi trigloditskimi hišami, dolino Pasabagi z gobam podobnimi skalnimi formacijami, ki se dvigajo med vinogradi in dolino Pigeon, kjer kraljujejo golobi. Večer sem utrujen od celodnevne hoje, ob prijetni turški glasbi in odprtem toplem kaminu turške restavracije skoraj zadremal. Hrana je bila odlična, večer pa sem zaključil s turško kavo in baklavo v lokalni slaščičarni. Noč bo kratka, saj se jutri odpravljam na polet z balonom, čez to čudovito pokrajino. 

četrtek, 20. november 2014

Istanbul

V Istanbulu ali Carigradu, ki se razprostira na dveh kontinentih in sicer stičišču Evrope in Azije, pristanem ravno ob sončnem zahodu, ki je Bosporsko ožino med Marmarskim in Črnim morjem obarval v prečudovite barve. Z metrojem krenem proti trgu Sultana Ahmeda, kjer se osvetljena v nočni svetlobi na eni strani bohoti Modra mošeja s šestimi minareti, na drugi strani pa Hagija Sofija. Številne trgovine s turškimi sladicami, ulične restavracije, vonjave turških dobrot in bleščeča se cesta v soju svetlobnih napisov na restavracijah, trgovinah in hotelih so mi obudile že dobro poznani vtis bližnjega vzhoda, zato si takoj v mislih poizkušam priklicati fotografije hotela, ki se jih videl na spletu in razvozlati iz katere smeri so bili posneti v temi bleščeče se minoreti. Po obilno sladkani in močni turški kavi sem si naslednje jutro najprej ogledal veličastno Modro mošejo in Hagijo Sofijo, nato pa še Topkapi Saray, ki je velik kompleks s palačami in vrtovi in je bil nekdaj sedež vlade in rezidenca osmanskih vladarjev. Dan sem zaključil v bazarju Kapali Carsi, ki je bazar z 18 vrati, kjer v labirintu ozkih ulic in majhnih trgov ob številnih trgovinah doživiš pravi kulturni in potrošniški spektakel. Naslednje jutro sem z ladjo zaplul po Bosporski ožini mimo poletnih dvorcev  in palač otomanskega imperija, veličastne palače Dolmabahče, pod obema mostovoma nad Bosporjem in mimo razkošnih vil turške elite, sončni zahod pa sem ujel na mostu Galata, kjer ribiči stojijo tesno drug ob drugem, se naslanjajo na ograjo in čakajo na sardele, pogled z azijske strani mostu čez ribiče in silhueto, ki ji pečat dajejo mošeje in minareti pa je izjemen. Danes zapuščam Istanbul in se z nočnim poletom odpravljam proti jugu Turčije v Kapadokijo.